Roška Žaga
Na planoti, kjer leži Skavtski okoljski center je nekoč stala Žaga Rog, ki je pred 1. svetovno vojno veljala za največji in najmodernejši lesnoindustrijski obrat na Slovenskem. Parna žaga je obratovala med letoma 1895 in 1932. Za dovoz hlodovine s sečišč na žago so zgradili 35-kilometrsko ozkotirno gozdno železnico, katere ostanki so vidni še danes in 30 kilometrov cest, po katerih je kakih 50 furmanov z vozovi odvažalo žagan les v dolino. Na planoti pod Rogom so zgradili skupaj 31 objektov.
V žagalnici je ležeči parni stroj z močjo 250 KM gnal sedem jarmenikov, šest polnojarmenikov in sedemnajst krožnih žag. Pogonska transmisija je merila v dolžino 63 metrov, vztrajnik parnega stroja pa je imel premer 7 metrov. Pogonsko jermenico transmisije in vztrajnika je povezovalo sedem okroglih vrvi iz kamelje dlake z 8-centimetrskim premerom.
Pomanjkanje vode v kraškem svetu so rešili tako, da so zgradili dva betonska bazena s premerom 15 in globine 7 metrov. Rabila sta zbiranju deževnice s stavb in zbiralnih streh, postavljenih na bregu pod gozdom. Na začetku obratovanja žage je na njej delalo 250 delavcev, ob koncu do 500. Na leto so povprečno razžagali 50.000 m3 hlodovine. Največ razžaganega lesa so uporabili za izdelavo embalaže.
