VRH ROGA je s svojimi 1099 m nadmorske višine navišja točka Kočevskega Roga. Na vrhu se nahaja razgledni stolp in le če se povzpnemo nanj lahko občutimo mogočnost in prostranost Roških gozdov. V lepem vremenu pogled seže vse do Julijskih in Kamniških Alp. Vzpon iz Skavtskega okoljskega centra do vrha ni zahteven in traja okoli 40 minut. Pot je dobro označena.
LEDENA JAMA PRI KUNČU Gre za podzemno jamo ledenico, v kateri se celo leto zadrži led. Skupna dolžina jame je 120 metrov, globoka je 45 metrov. Spomladi, ko se začne topiti, nastanejo pod kamini zanimive ledene tvorbe, jama pa se nikoli ne ogreje toliko, da bi sneg in led v celoti izginila. V preteklosti je imela za okoliško prebivalstvo v poletnih mesecih jama prav poseben pomen, saj so iz nje celo poletje prinašali led, s katerim so hladili živila.
vhod v Ledeno jamo pri Kunču
PRAGOZD RAJHENAVSKI ROG velja za prvo območje v Sloveniji zavarovano z namenom ohranjanja prvobitne narave (1892). Narava tu, kjer še nikoli ni pela sekira, že tisočletja nemoteno uveljavlja svoje zakone. Pragozd leži na prisojni legi visokokraškega apnenčastega platoja, na nadmorski višini 850–920 m. Rasteza se na 51 ha, drevesa v njem pa dosegajo izjemno velikost in starost. Jelke zrastejo do 50 metrov visoko, merijo preko 1,5 metra v premeru, nosijo do 50 ton lesne mase in doživijo več kot 500 let.
Pragozd je v naravnem stanju ohranjen gozd, ki je izločen iz gospodarjenja in kamor človek ne posega. Posebnosti pragozda so visoka lesna zaloga, mogočna drevesa, mnoga odmrla in padla drevesa ter nekatere živalske in rastlinske vrste, ki jih drugje ne najdemo.
Poleg pragozda Rajhenavski Rog se v Kočevskem rogu nahaja še nekaj gozdnih rezervatov s strogim varstvenim režimom. To so pragozd Pečke (59,50 ha), pragozd Kopa (13,13 ha) ter Pragozd Prelesnikova koliševka (3,37 ha).
PRELESENIKOVA KOLIŠEVKA se nahaja na robu Rajhenavske doline. Ime je dobila po kočevskemu gozdarju Antonu Prelesniku, ki je prvi opozoril na to naravno znamenitost. Gre za 40 m globoko udornico s strmimi stenami v vsem obodu, ki je nastala s podorom stropa nad podzemno jamo.
Zaradi mrazišča na dnu koliševke se le-ta ponaša s prvobitnim smrekovim pragozdom in pestrim rastlinstvom, ki bi ga sicer našli v mrzlem podnebju gora ali daleč na severu. V Prelesnikovi koliševki je razvit vegetacijski obrat, kar pomeni, da si rastlinski pasovi sledijo v nasprotnem zaporedju kot v gorah. Koliševko si lahko ogledamo z Roške pešpoti, ki nas pelje ob robu tega posebnega gozdnega rezervata.
Prepadne stene Prelesnikove koliševke
DREVESNI ORJAKI
Jelka – Kraljica Roga je eno izmed najmogočnejših dreves. Z višino 51,5 metrov jo štejemo za najvišjo jelko v Sloveniji. Poleg višine pa je občudovanja vredna tudi njena starost, ki je ocenjena na več kot 500 let.
Jelka (Abies alba): obseg 496 cm, višina 51,5 m, lesna masa 38 m3, starost 500 let.
Gozdarji so veliko jelko morda opazili šele pred sto leti, a ker je niso posekali, je postala drevesni orjak. V Kočevskem rogu raste še več podobnih spoštovanja vrednih orjakov. V križišču Mlinarske poti z nekdanjo železnico najdemo Črmošnjiško jelko, ki je visoka 43 m, njen obseg pa znaša 580 cm, kar ustreza premeru kroga 185 cm. Njena lesna masa znaša 37 m3, starost pa ocenjujejo na 240 let.
Jelka - kraljica Roga
