Kaj vse prevažamo po svetu? Ljudi, hrano in pijačo, oblačila, igrače, elektronske naprave…
Zakaj naročamo stvari s Kitajske? Ker je ceneje, kot če bi kupili nekje v Evropi? Verjetno res. Pa še poštnina je (skoraj) zastonj. Pa je kdo kdaj pomislil na to, koliko CO2 izpusti letalo, ki vse to v Slovenijo prinese z drugega konca sveta? Ali pa ladja, ki pripelje avokado ali mango iz Južne Amerike, da ga lahko poješ? Ja, pri prevozu se sproščajo veliko količine ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, ki na Zemlji ustvarjajo učinek tople grede.
Kaj pa je to, učinek tople grede?
Toplogredni plini v Zemljinem ozračju preprečujejo, da bi odvečna toplota z Zemlje lahko prešla v vesolje, zato se Zemlja preveč segreva. Zaradi višje temperature se talijo ledeniki in narašča vodna gladina svetovnih morij. Višje temperatura je tudi težava za živa bitja, na primer rastline se ne morejo kar umakniti, če se povprečna letna temperatura na območju, kjer živijo, zviša na tako vrednost, na katero ta rastlina ni prilagojena, in tako se lahko vrsta precej zmanjša ali pa celo izumre. Podobno je tudi pri živalih. Drugim rastlinam in živalim pa višanje temperature pomeni večanje življenjskega prostora, saj tako lahko živijo tudi v višjih ali bolj severnih predelih, česar prej niso mogle. Tako lahko na novo območje pridejo kot invazivke in izpodrinejo organizme, ki so tam živeli prej, sedaj pa se morajo umakniti novim prišlekom in visokim temperaturam.
Primer je na primer los, ki se mora umikati še bolj na sever, ker je drugače zanj pretoplo. Poleg tega pa se neka vrsta klopa, ki zajeda lose, tudi pomika v isto smer, ker ji višja temperatura bolj odgovarja. Losi torej bežijo pred pretoplim vremenom in klopi, ki jim pijejo kri, tako oslabijo imunski sistem in losi zaradi tega lahko poginejo.
Iz tropskih krajev se v zmerno topli pas širijo zajedavci in škodljivci, na primer komarji, ki s seboj nosijo malarijo, in kapusov molj, ki zajeda zelje, ohrovt in cvetačo. Tako se širijo bolezni in lakota.
Omenili smo tudi prevoz hrane in živil z drugega konca sveta. Paradižniki iz Španije, banane in ananas iz Ekvadorja, sir iz Nizozemske, arašidi iz Amerike… Če bi radi to kupili, mora to priti iz vseh koncev sveta do naših trgovin – z letali, ladjami, tovornjaki, vlaki… Včasih se ustavimo in vprašajmo, zakaj ne bi kupili hrane iz Slovenije ali pa bližnjih držav. Tako prihranimo nekaj ogljikovega dioksida in podpiramo lokalne pridelovalce. Res je, da banan in drugega tropskega sadja ne moremo pridelati v Sloveniji, mogoče pa se lahko enkrat ali dvakrat temu odpovemo.
Kako pogosto greš v šolo peš, s kolesom ali javnim prevozom? Verjetno že veš, da so ti načini okolju najbolj prijazni, precej bolj, kot pa če te v šolo pripeljejo starši (oz. za starejše, če v šolo, na fakulteto ali na delo greste sami s svojim avtom). Peš hoja ali kolesarjenje, tudi skiro ne izpuščajo nobenih strupenih plinov v ozračje. Na javnem prevozu se skupaj pelje veliko ljudi in je izpust plinov na enega človeka precej nižji, kot če bi vsak prišel s svojim avtom. Seveda je bolj enostavno, priročno in časovno prikladno, da pridemo s svojim avtom, včasih brez tega ne gre. Vendar pa poskusimo čim večkrat iti peš ali s kolesom, vsaj v šolo – sploh, če je lepo vreme. Prihranimo lahko na denarju za gorivu in v okolje izpustimo manj plinov.
Danes se tudi proizvajalci avtomobilov trudijo, da bi izdelali avtomobile, ki bi manj onesnaževali okolje. Vendar pa so ti avtomobili dražji in si jih vsi ne morejo privoščiti. Pri električnih avtomobilih pa je problem to, da ko baterija odsluži in ni več uporabna, vseh snovi v njej ne znajo še razgraditi, da ne bi bile nevarne in škodljive okolju.
Koristi kolesarjenja in hoje: manj stroškov za prevoz, manj zastojev na cestah, manj izpustov ogljikovega dioksida in hrupa, nižja poraba neobnovljivih virov energije, rekreacija, boljše zdravstveno stanje ljudi…
Promet v Sloveniji povzroča 20 % izpustov toplogrednih plinov, večinoma so to avtomobili v mestih. V zadnjih dvajsetih letih se je lastništvo avtomobilov v Sloveniji podvojilo.
Ogljični odtis
Ogljični odtis (odtis CO2 ali po angleško »carbon footprint«) je seštevek vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo posameznik, organizacija, država, dogodek, proizvod ali storitev. Ogljični odtis, ki ga izražamo v tonah CO2, pomeni družbeno odgovornost posameznika ali organizacije in je lahko prvi korak v načrtovanju zmanjševanja izpustov v okolju.
Ogljični odtis je sestavljen iz izpustov CO2 pri prevozu, porabi energentov, porabi elektrike, pridelavi in proizvodnji hrane in pijače, pri rekreaciji, finančnih storitvah… Naše potrošništvo sorazmerno prispeva k povečanju oziroma zmanjšanju skupnega ogljičnega odtisa. Praktično vse človeške dejavnosti povzročajo izpuste CO2, ki je najpomembnejši toplogredni plin in katerega posledica so podnebne spremembe. Z uporabo elektrike, proizvedene v termoelektrarnah na fosilna goriva, s sežiganjem plina in kurilnega olja za ogrevanje, z vožnjo v avtomobilih z bencinskim ali dizelskim motorjem ter z ostalimi dejavnostmi je vsak posameznik odgovoren za emisije CO2.
Ogljični odtis lahko izračunamo za posameznika, za podjetja, državo, tudi za posamezen izdelek – koliko se sprosti toplogrednih plinov pri pridobivanju surovin, izdelavi izdelka, transportu in tudi uporabi. Ta izračun predstavlja objektiven izračun vplivov na okolje in omogoča na primer upravljanje z izpusti CO2, pomaga odkriti vire večjega onesnaževanja in tako jih lahko zmanjšamo, zmanjšanje stroškov, izbiro okolju prijaznejših izdelkov in storitev…
Podatki za Slovenijo, leto 2019: nastanek CO2 v Sloveniji na leto: 15650 Gg (15,6 milijonov ton). Več kot tri četrtine od tega proizvede gospodarstvo in javne ustanove, ostalo pa gospodinjstva večinoma za ogrevanje, hlajenje in promet.
Izračunaj svoj ekološki odtis (podobno kot ogljični). Koliko planetov Zemlja bi potrebovali, če bi vsi živeli na enak način kot ti?
Ugotovi tudi kakšen je ogljični odtis tvoje družine, krdela, čete, klana! Kako daleč in s kakšnim prevoznim sredstvom prihajate v šolo in na skavte? V pomoč naj ti bo kalkulator na spodnji povezavi:
https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/
Več na:
http://www.trajnostnaenergija.si/Trajnostna-energija/Ohranite-okolje-čisto/Ogljični-odtis