Raznolikost živega = biodiverziteta = raznolikost živih bitij
Kar nekaj o tej temi najdete tudi v lanskem (2021) marčevskem Skavtiču v članku Obnovimo našo Zemljo, ki je nastal ob dnevu Zemlje.
Zakaj je treba ohranjati raznolikost živih bitij? Zakaj je pomembno, da kakšna vrsta ne izgine iz določenega območja ali pa kar izumre? Se nam le smilijo živali, rastline in druga bitja ali ima njihovo izginjanje tudi vpliv na ostala živa bitja in tudi na človeka? Seveda ima. Večja raznolikost živih bitij oz. večje število vrst pomeni bolj zdrave ekosisteme, bolj zdravi ekosistemi pa lahko podpirajo večje število vrst. Ekosistemi so naravni sistemi, v katerih se prepletajo živi organizmi z neživim delom narave. Na primer gozd, kjer se prepletajo živali, rastline, glive in bakterije v njem, hkrati pa tudi skale, prst v tleh, voda… vse to sestavlja gozdni ekosistem. Drugi ekosistemi so na primer še reka, ocean, jezero, travnik…
Kakšne koristi imamo ljudje od ekosistemov?
Dajejo nam čisto pitno vodo, čistijo naš zrak, ki ga dihamo, vzdržujejo naša tla, dajejo nam hrano, saj je sami ne moremo proizvesti, zdravila, zalagajo nas z gradbenim materialom (les, kamen…), omogočajo kroženje snovi v naravi, uravnavajo podnebje in vreme. Poleg tega pa zagotavljajo tudi gradbeni material, kurivo, surovine za zdravila, so temelj vsake civilizacije in vzdržujejo našo ekonomijo.
Negativni človeški vplivi na ekosisteme in življenjska okolja živih bitij:
- Gradnja mest, infrastrukture, ogromnih polj
- Prekomerno izkoriščanje naravnih virov: gradbeni material, prekomeren lov (divji lovci in preprodajalci), nafta, minerali…
- Podnebne spremembe zaradi izpustov toplogrednih plinov vplivajo na dvig temperature na Zemlji, kar vpliva na ekosisteme
- Onesnaževanje, predvsem s plastiko, ki ni razgradljiva in se nabira v oceanih in tam škoduje živim bitjem
- Intenzivno kmetijstvo, ker ljudje potrebujemo vse več hrane – spreminjanje naravnih ekosistemov v ogromna polja, kjer raste le ena vrsta poljščin in se uporablja ogromno umetnih gnojil in škropiv
- Vnos (nameren ali nenameren) invazivnih vrst, ki so na okolje bolje prilagojene kot avtohtone oz. domorodne rastline in jih zato izpodrivajo
Če v naravi pocukamo za eno samo živo bitje, ugotovimo, da je povezano s celim svetom. Vsa živa bitja potrebujejo druga živa bitja na tak ali drugačen način, čeprav povezava ni vedno jasna. Volk je na primer plenilec srn in jelenov, vpliva pa tudi na število in velikost bukovih dreves v gozdu, saj srne jedo poganjke in liste bukovih dreves. Če je srn manj, bo lahko zraslo več dreves in ta bodo višja, nanje pa se lahko naseli več ptic in žuželk.
Že izginotje ene vrste, kaj šele več, tako povzroči spremembo v ekosistemu. Ta sprememba je lahko majhna ali velika, lahko tudi povzroči porušenje ekosistema. Če bi začele izginevati žuželke, ki oprašujejo cvetoče rastline, bi človeštvo še bolj trpela zaradi pomanjkanja hrane, saj je tretjina hrane, ki jo pojemo odvisna od žuželčjih opraševalcev.
Tudi komarji in druga nadležen mrčes so hrana drugim bitjem, ki bi lahko propadla, če bi te žuželke izginile.
Vpliv ene vrste na ekosistem - Zgodba o volkovih iz ameriškega narodnega parka Yellowstone
Zaradi lova so v prejšnjem stoletju volkovi povsem izginili iz parka Yellowstone (velik je za skoraj polovico Slovenije) . Leta 1995 so tja na novo naselili 14 volkov.
Pred njihovim prihodom se je v parku zelo namnožila jelenjad, ki je popasla in oklestila veliko rastlinja v parku. Volkovi so njihovo število zmanjšali, zato so se drevesa lahko razvila in zrasla, nastali so bujni gozdovi topolov in vrb. Drevesne krošnje so privabile ptice pevke, obilica lesa pa bobre, ki so na reki lahko začeli graditi jezove. Tok reke se je na teh delih upočasnil in tja so se naselile vidre, pižmovke, race, ribe ter številni plazilci in dvoživke.
Volkovi so pregnali ali pojedli tudi nekaj kojotov, zato so se na tem območju naselile miši in zajci. To je pritegnilo njihove plenilce sokole, podlasice in lisice, ki so tudi prišli živet sem. Volkovi so za seboj piščali mrhovino, zato so se z višav spustili orli in krokarji, prišli so tudi medvedi.
Zaradi več rastlinja, predvsem dreves, so se utrdili rečni bregovi, reke niso več tako vijugale, na določenih mestih so nastale brzice in jezerca, ki nudijo bivališče različnim vrstem živih bitij.
Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo z gozdom, reko in pokrajino, če bi vse volkove vzeli ven. Zgodilo bi se obratno, kot je napisano zgoraj, ekosistem bi se porušil.
AKTIVNOSTI
V mesecu februarju na temo raznolikosti nisto pripravili nobenih aktivnostih za stege ali veje. Vse vas le pozivamo, da čim več srečanj organizirate v naravi - to je najboljša aktivnost, da opaziš, doživiš in spoznaš raznolikost živih organizmov v naši prečudoviti pestri deželi.
Vseeno pa je tukaj še nekaj aktivnosti, ki jih lahko opravite kot posamezniki:
1. Posadite medonosno rastlino. Žuželke, ki so zelo pomembne za pridobivanje hrane, zaradi različnim škropiv izginjajo. Z medonosnimi rastlinami, opraševalce ponovno privabimo v naše okolje. In čeprav je februar še malo mrzel za saditev, imate lahko rastlino do topleših dniv garaži ali na hodniku.
2. Na poti v šolo/faks/službo urite svoje sposobnosti opazovanja živali. Koliko živali opazite? Koliko različnih vrst ptic? JE opaziti tudi kakšno žuželko, mogoče se na travniku pase srna?
3. Zima je čas, ko primanjkuje hrane. Naredi ptičjo krmilnico. Da en zapravljaš denarja za material, jo lahko narediš tudi iz odpadkov.
4. Ptice začnejo konec januarja s svadbo, zato je februar, kljub nizkim temperaturam skrajni čas, da pripravo ptičjih valilnic.
Navodila za pripravo valilnice
5. Skiciraj žival ali rastlino. To je najboljši način, da spoznaš razlike med različnimi organizmi. Koliko nog ima pajek in iz katerega dela telesa rastejo? Kako drevo zavaruje svoje brste? Odgovore najdeš z natančnim opazovanjem :)
Seveda tudi ta mesec nismo pozabili na kviz. Tokrat te bomo preizkusili v poznavanju zaščitenih živalskih in rastlinski vrstah v Sloveniji. Svoje znanje lahko preizkusiš na kahoot.it s PIN številko: 06872044. Zmagovalec prejme nagrado. Da pa bomo vedeli komu poslati nagrado, pred reševanjem napiši pod ime svoje pravo ime (ime in priimek) ter steg.
