Odpadki? Komunalni odpadki? Nevarni odpadki? Biološki odpadki? Kosovni odpadki? Odpadki, odpadki, odpadki …, da se ti zmeša.
Najprej razjasnimo nekaj stvari:
Odpadek je neka snov ali predmet, ki ga ne moremo ali ne želimo (več) uporabiti in ga zato zavržemo.
Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti. V Sloveniji je v letu 2020 nastalo 1.026.010 ton komunalnih odpadkov, se pravi okrog 500 kilogramov na prebivalca. Vseh odpadkov pa je v istem letu v Sloveniji nastalo 7,7 milijona ton, kar je sicer 9 % manj kot leto poprej.
Odpadki, ki jih ne moremo predelati, reciklirati (ali nekako uničiti) se kopičijo na odlagališčih, tam razpadajo, škodljive snovi iz njih pronicajo v tla in podtalnico ter jo tako onesnažujejo. Še bolj nevarna so divja odlagališča, kjer se velikokrat kopičijo nevarni odpadki, na primer akumulatorji, zdravila, baterije in različna olja, ki še bolj zastrupljajo tla in podtalnico.
Kaj lahko storimo mi? Pravilo šestih R-jev (iz angleščine):
| REFUSE | Zavrni embalažo, kjer in kadar koli je to mogoče. Izberi izdelke, ki niso pakirani v plastično embalažo za enkratno uporabo ali/in prinesi svojo vrečo, posodo, steklenico … Vprašaj se »zakaj bom kupil ta izdelek?« in »Ali to res potrebujem?«. Na primer reci ne plastičnim slamicam, zavrni jih tudi v lokalu. Zavrni stvari, ki niso nujne in tako ne bodo končale v naravi in ji škodile. |
| REDUCE | Zmanjšaj porabo stvari, ki jih npr. že uporabljaš, uporabljaj/kupuj samo toliko, kot res potrebuješ. Tako bo količina odpadkov, ki pri tem nastane, manjša. Tako se bo zmanjšal tudi pritisk na naravne vire, ki jih potrebujemo, da nek izdelek izdelamo, in tudi, da odpadke potem ali recikliramo ali uničimo oziroma se jih nekako znebimo. Na primer, namesto da kupuješ plastenke z vodo, si omisli stekleno ali kovinsko flaško, pri tem prihraniš energijo za izdelavo plastenk ter tudi odvoz in predelavo. |
| REUSE |
Ponovno uporabi nek izdelek, namesto da ga zavržeš – za isti ali pa za nek drug namen. Na primer počen kozarec ali pa skodelico, ki ni več uporabna za pitje, uporabi kot stojalo za zobno ščetko ali svinčnike. O tem smo že veliko povedali v mesecu novembru. |
| REPAIRE |
Popravi. Dandanes je lažje in velikokrat tudi ceneje kupiti nov izdelek, kot pa starega popraviti in uporabljati naprej. Vendar pa tako, da nekaj popravimo in je ne zavržemo takoj in kupimo nove, prihranimo energijo, naravne vire, tudi denar, podobno kot smo že omenjali pri zmanjševanju porabe in ponovni uporabi izdelkov. Naš planet ima omejeno zalogo virov surovin in energije, zato stremimo k čim manjši porabi teh virov z že omenjenimi načini in tudi recikliranjem. |
| RECYCLE |
Recikliraj. Recikliranje je eden izmed ključnih postopkov pri ravnanju z odpadki. Je proces predelave odpadnih materialov v nove materiale in izdelke. Ta proces prihrani veliko časa, energije, virov in denarja. Zmanjša tudi količino novih surovin, ki jih uporabljamo za izdelavo novih izdelkov. Pomembno je, da kupujemo in uporabljamo reciklirane izdelke ali izdelke, ki se jih da reciklirati, če želimo zmanjšati pritisk na okolje. Na primer steklenice se da pretopiti in predelati v druge izdelke, podobno tudi pločevinke. Do neke mere oziroma nekajkrat lahko recikliramo tudi plastično embalažo. Vendar pozor – ločevanje odpadkov še ni recikliranje, ločevanje le pomaga pri tem, da so odpadki primerno sortirani, da jih potem lahko s posebnimi postopki reciklirajo. |
| ROT |
Kompostiraj. Hrane in ostalih organskih odpadkov ne meči v preostanek smeti, daj jih na kompost, če imaš to možnost, ali pa v zabojnik za organske odpadke. Tako bo lahko narava sama opravila delo in na naraven način razgradila organske odpadke. Prizadevaj si, da stran vržeš čim manj hrane – skuhaj oz. na krožnik si naloži le toliko, kot boš res pojedel. |
KAJ LAHKO ŠE NAREDIMO?
-
ZAVRŽENA HRANA
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je v letu 2017 vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane. Od skoraj 131.800 ton hrane, ki smo jo zavrgli v letu 2017, je bilo približno 38 % takšne, ki bi jo še lahko uporabili. Največ odpadne hrane, kar polovica, nastane v gospodinjstvih. To lahko preprečimo, če kupimo in kuhamo le toliko hrane, ko jo lahko pojemo. Koliko hrane pa ti zavržeš? Zmoreš pisati 1-tedenski dnevnik zavržene hrane? Dnevnik in navodila za pisanje najdeš tukaj: dnevnik.
2. ALI PRAVILNO LOČUJEMO ODPADKE?
Na srečanju lahko pirpravite kratko, zabavno in poučno igro o ločevanju odpadkov. Na dvorišču ali po prostoru razmečite različne odpadke. Ob robu pripravite škatle, ki služijo kot zabojniki za smeti ter jih ustrezno označite (papir, embalaža, steklo, nevarni odpadki, biološki odpadki, ostali odpadki, papir, …). Skavti morajo čim hitreje in pravilnejše razvrstiti odpadke. Ko končajo, preglejte smeti in se pogovorite, če kakšen odpadek ni pravilno razvrščen. Pravilne informacije o ločevanju najdete na ABC odpadki, nekaj glavnih razvrstitev pa kar tukaj:
3. V mesecu januarju lahko preizkusiš tudi svoje znanje s kahoot kvizom. Najdeš ga na kahoot.it s PIN številko: 06483544. Zmagovalec prejme nagrado. Da pa bomo vedeli komu poslati nagrado, pred reševanjem napiši pod ime svoje pravo ime (ime in priimek) ter steg.
4. Poiskali smo še nekaj posnetkov, ki jih lahko uporabite pri pripravi srečanj najmlajših skavtov :)