Skavt kot EKOvzor

Pred nami je poletje, čas, ki ga skavti aktivneje preživimo na taborih in usposabljanjih. Vse naše aktivnosti se v večini dogajajo na prostem oz. v naravi. Da bi v njej pustili čim manjši vtis, je pomembno da ob načrtovanju programa razmišljamo široko in se potrudimo pustiti svet za spoznanje boljši kot smo ga prejeli. Enostavno je kupit napolitanke, banane, čokolino in pomiti posodo v bližnji reki. A takšne odločitve ne pripomorejo k boljšemu jutri.

Vabljen k branju nekaj kratkih in hitrih nasvetov ter pobud, da bomo naredili najbolje kar moremo.

PRED TABOROM

Pred taborom voditelji razmislijo in načrtujejo kako bodo s programom tabora skavtinjam in skavtom približali skrb za naravo in življenje v njej. Ob tem razmislijo tudi o možnosti javnega prevoza, se dogovorijo kje bo možno dobiti les (da ne bo potrebno podirati dreves), pripravijo naravna čistila (limona, kis, soda bikarbona). Vsak skavt pa lahko poskrbi, da s seboj vzame naravne higienske pripomočke (milo, pasta), se morda dogovorite, da to kupite iz skupne blagajne za skupno rabi in tako prihranite tudi na embalaži.

ČAS TABORJENJA

VODA:

Slovenija je država, ki se lahko pohvali z vodo – njeno količino. Kakovost te vode pa je žal slabša (za več kot 50% vodotokov je trenutno potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja). In čeprav se nam zdi, da pomivanje posode v bližnjem potoku ne vpliva prav dosti na onesnaženje, to žal ni res. S kakršnimkoli vnosom snovi v vodo vplivamo na njene prebivalce – živali, rastline in alge. Ti so mogoče res majhni, nekateri celo očem nevidni, vendar pa imajo vlogo čiščenja vode – kot bi bili nekakšna prva pomoč za vodo.

Kaj lahko storimo?

  • Kakršni koli viri obremenitve naj bodo čim dlje od vode (WC jama, pisoar, jama za biološke odpadke).
  • V potoku ne pomivamo posode.
  • Umivanje zob, tuširanje in podobnonaj bo stran od vodotoka.
  • Ne kurimo na obali, saj bo visoka voda odnesla pepel.

WC LOKACIJA

V kolikor postavimo WC v bližino vodotoka, se fekalije po zemlji /pod zemljo stekajo v vodo. Če je WC bolj oddaljen, pa se lahko snovi že nekoliko ali celo povsem očistijo (odvisno od oddaljenosti in sestave tal). Recimo, da smo dovolj stran od vodotoka in lahko izbiramo med skalnatim/peščenim terenom in terenom bogatim z zemljo, rastlinami, travo. Prav je, da se odločimo za slednjega, saj se v njem zadržuje veliko več mikroorganizmov, ki predelujejo naše fekalije in tudi voda se skozi zemljo počasneje spira v podtalnico ali vodotok, kot pa skozi peščen nanos. Priporočljiv je tudi najem kemičnih stranišč, če je to mogoče. Tako je naš vpliv minimalen, podjetje, ki odpelje WC pa poskrbi za pravilno sanacijo naših fekalij.

Za moški del taborečih, se lahko dogovorite za »območje pisoarja« - območje npr. ob robu jase dolžine 10 m, kamor se lahko hodi na malo potrebo. Za lokacijo velja enako kot za WC luknjo. S tem naše najpogostejše onesnaženje lociramo na večjo površino (dispergirano onesnaženje, ne točkovno), s čimer izkoristimo zarazkroj onesnaženja večji del narave. Enako dosežemo, če izkopljemo več posameznih WC lukenj, ki so med seboj nekoliko oddaljene.

Na potovalnem taboru pazimo predvsem, da smo med potrebo dovolj oddaljeni od vodotoka ter da ne uporabljamo vlažilnih robčkov (če pa jih že uporabljamo, jih vržemo v smeti, ne v naravo!).

ORGANSKA LUKNJA

Z organsko luknjo je podobna zgodba kot pri WC-ju. Pomembno je, da je oddaljena od vode. Naj bo dovolj globoka. Prekriti jo je potrebno z vsaj 30 cm prsti, da gnijoča hrana ne privabi živali. Če imamo tabor v bližini kmetije, se lahko dogovorimo, da odnesemo preostanek hrane živalim. Kadar taborimo na območju medveda organske odpadke hranimo v plastičnih posodah ali jih sproti odvažamo.

POMIVANJE POSODE, UMIVANJE ZOB, TUŠIRANJE, PRANJE OBLEK

Velikokrat naredimo napako in bližnji potok uporabimo za pomivanje posode, umivanje zob ter pranje las in oblek. Tudi če uporabimo ekološke detergente in šampone, lahko spremenimo lastnosti vode ter tako okolje vodnim organizmom. Težava pri pomivanju posode so tudi ostanki hrane, ki nekaterim vodnim organizmom pomenijo hrano (algam in cianobakterijam) – te se lahko prekomerno namnožijo in onemogočijo rast drugim organizmom. Kaj lahko to pomeni? Onesnažena in nepitna voda. Priporočamo, da vodo vzamete v posodo ali vedro, ter pomivanje/umivanje opravite čim dlje od potoka.

KURJENJE

Ognjišča ne postavljajmo na obalo, saj bo prva višja voda odnesla ves pepel (ki pa je organska obremenitev za vodo). Listja in sena ne kurimo, saj s tem po nepotrebnem onesnažujemo ozračje s trdnimi delci. Namesto tega jih zložimo na kup na primernem kraju (npr. v gozdu), kjer jih prepustimo naravnim procesom razkrajanja, gnitja po domače.

HRANA

Priporočljivo je, da hrano kupujemo pri lokalnem kmetu ali pa čim več surovin pridelamo sami doma, pred odhodom (zelenjava, sadje, marmelade). V trgovini se trudimo kupiti stvari v velikih embalažah (makaroni po 5 kg), hkrati pa upoštevajmo tudi izvor (energija v prevozu). Kupujemo racionalno, da bo čim manj ostankov.

PASTI NAKUPOVANJA:

  • Se kdaj ustaviš in vprašaš o kakovosti živil, ki jih kupuješ? O količini in vrsti embalaže? Varovanje okolja se ne začne pri ločevanju gore odpadkov, ki smo jih proizvedli, ampak že pri načrtovanju jedilnika, oblikovanju seznama hrane in nakupih. 
  • Se bomo pozanimali, kaj lahko darujejo starši in kaj lahko dobimo od lokalnih kmetov ter glede na to oblikovali jedilnik? Domača, lokalna hrana je zagotovo boljša od tiste, ki jo v nakupovalne centre pripeljejo z drugih koncev sveta. Tudi skavti so ponosni, če povemo, da je danes na jedilniku njihova hrana. Po zelenjavo in sadje se lahko odpraviš k bližnjemu kmetu ali na tržnico - s svojimi vrečkami, škatlami, gajbicami. 
  • V trgovini poleg cene in teže poglej še vrsto embalaže in poreklo ter se glede na vse skupaj odloči za nakup. 500 g testenin v plastični vrečki za 1 € ali 500 g testenin v kartonasti škatli za 1,20 €? Paradižnik iz Slovenije za 2 €/kg ali paradižnik iz Španije za 1,70 €/kg? 
  • Včasih v bližini ni tržnice ali prijaznih kmetov, z vožnjo v oddaljen kraj pa bi okolju naredili več škode kot koristi. Včasih imamo na voljo malo sredstev za nakup hrane. Ali pa smo se prepozno lotili načrtovanja in sedaj ni časa za obisk trgovine, tržnice in še treh različnih kmetov. V redu, se zgodi. A ne pozabi: nekaj lahko vseeno narediš. Poišči ravnovesje med vsemi dejavniki in poišči rešitev, ki ti v dani situaciji ustreza, hkrati pa naredi korak naprej pri varovanju okolja.

ODPADKI - REDUCE - REUSE - RECYCLE.

Ali vse kar imamo namen uporabiti/kupiti, zares potrebujemo? Kaj bi lahko ponovno uporabili (npr. ustvarjalne delavnice so lahko enako uspešne tudi iz »smeti«). Število odpadkov zmanjšamo tudi s primerno uporabo in hrambo orodja - če vsako leto izgubimo sekiro ali žago, s tem proizvedemo nepotreben odpadek. Vse odpadke zbiramo ločeno (ločujemo, kakor ločujejo v posamezni občini) in jih odlagamo v pravilne zabojnike.

V NARAVI SEM GOST

Vedno poskrbimo, da za seboj ne pustimo sledi skavtskih dejavnosti. Glavno vodilo pa naj bo, da smo v naravi gostje. To pomeni, da ne poškodujemo gliv, rastlin in živali. Ne zarezujemo v drevesa, ne kosimo po nepotrebnem. Ne trgamo rastlin, ne nabiramo ali brcamo gob, ki jih ne bomo zaužili.  Zavedajmo se, da v naravi nismo sami – živali opozarjamo na svojo prisotnost, vendar jih pri tem ne vznemirjamo. Hodimo po poteh in ne uničujemo tuje lastnine. Poberemo smeti, tudi če niso naše; na travniku pospravimo tudi ognjišče, ki ga je pred nami napravil nekdo drug in za seboj ni ustrezno pospravil ipd.

Objavljeno v Objave sl

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.