Na področju živalstva smo z Miho (Kroflom) in Lanom poglobljeno spoznavali medveda, volka in risa, spotoma pa smo se posvetili še pupkom, divjim svinjam in jelenjadi. Volčji trop, ki ga vodi par alfa (mama in oče), je sestavljen iz njunih hčera in sinov, ki so del tropa, dokler ga najstarejši niso primorani zapustiti. Na območju Kočevskega roga živi en trop s približno 10–12 volkovi, ki pa se na naše klice (howling) žal niso odzvali.
O volku v Sloveniji: SLOWOLF
Na sprehodu na vrh Roga smo zlezli tudi v luknjo, ki bi lahko bila medvedov brlog. Medved ima rad majhne neprepišne jame, saj med spanjem ne sme izgubiti preveč toplote. Slovenski medvedi spijo manj časa kot drugod, saj se pozimi zbudijo za malico, ki jo v obliki krme – koruze dobijo s strani lovcev. V Sloveniji je ukrep krmljenja medvedov prisoten že od časa Avstro-Ogrske, saj naj bi presežek hrane v gozdu medvede odvračal od naselij. Strokovnjaki so z raziskavami ugotovili, da to ne drži – bolj pomagajo medvedovarni smetnjaki in električni pastirji, ki zmanjšujejo konflikte med medvedom in človekom. Koristen nasvet: med aprilom in oktobrom (torej v mesecih s črko R) ne raziskuj lukenj in jam, saj se v njih lahko skriva medvedka, ki bo svojo »dnevno sobo« in mladiče močno branila.
O medvedu v Alpah in Dinaridih: DinAlp Bear
Slovenski risi so ponovno na robu izumrtja, zato se je oblikovala ekipa strokovnjakov, ki v projektu LIFELynx poskušajo ponovno oživiti vrsto in jo vrniti v slovenske gozdove. Ris je v začetku 20. stoletja zaradi pretiranega lova, izgube življenjskega prostora in pomanjkanja plena izumrl. V 70. letih so lovci v Slovenijo pripeljali in naselili 6 risov. Naselitev je bila uspešna in risi so se kmalu razširili tudi v sosednje države. Po nekaj desetletjih se je izkazalo, da je zaradi parjenja v sorodstvu število risov začelo upadati. Zaradi pomanjkanja genetske pestrosti danes rise pestijo hude bolezni kot naprimer deformacija skeleta, levkemija ipd. Za izboljšanje genetske pestrosti bodo v projektu LIFELynx doselili ustrezne živali iz Romunije in Slovaške.
O risu in projektu LIFELynx.
Pri kali na poti do vrha Roga smo našli nekaj sledi jelenjadi in medvedjo šapo. Ulovili pa smo tudi pupka, ki plenilce s svojim oranžnim trebuhom opozarja, da je strupen in zato neužiten.
V okolici Skavtskega okoljskega centra se nahaja prav posebna gozdna učna pot, saj jo lahko najdemo zgolj s pomočjo vodnička GUP Skavtek, kompasom in odprtimi očmi. V okolici doma najdemo veliko različnih drevesnih vrst ter lokacij, kjer lahko prisluhnemo pticam, raziščemo rastne pogoje ali pa se zgolj prepustimo vonjavam zelišč, ki jih lahko naberemo na travniku. Tekom poti smo dobili veliko idej za nove aktivnosti na gozdni učni poti. Obiskovalci, ki se odpravite v SOC, pa le pogumno po poti. Če potrebujete kakšno pomoč, se le obrnite na vodiče SOC.
Zgodovina je učiteljica življenja, pravi stari rek, zato smo z gospodom Jaklitschem, Kočevarjem, odpravili po zapuščenih kočevarskih vaseh (na spletni strani manjka precej vasi), ki se nahajajo v neposredni bližini Žage Rog. Nepozoren opazovalec jih hitro spregleda, saj so ruševine prekrite z bujnim rastjem. Obiskali smo Komarno vas, Štale, Ribnik, Topli Vrh, Srednjo vas in Črmošnjice. Kočevarji so se na to območje preselili v 14. stoletju s Tirolske in tu živeli do 1941. V 600 letih bivanja so gozdnato območje preoblikovali v kulturno pokrajino s številnimi pašniki, sadnim drevjem, sakralnimi in nastanitvenimi objekti. Med 2. svetovno vojno so se na pobudo Kočevarjev, ki so na izobraževanja hodili v Nemčijo in se tam tudi navdušili za rajh, izselili s tega območja. Obljube so bile prelomljene, Kočevarji so bili s kočevskega preseljeni na Bizeljsko, saj je območje Kočevja predstavljalo vojaško strateško točko in so bili zato pravzaprav zavedeni. Mnogi so si želeli vrniti v svoje domače vasi, vendar so bili na poti ubiti. Po koncu druge svetovne vojne so se izselili iz Slovenije, le nekaj družin je ostalo tu. Imajo tudi društvo Kočevarjev staroselcev, v Pokrajinskem muzeju Kočevje pa je na ogled stalna razstava o njihovi zgodovini. Obiskali smo tudi spravno mašo na grobišču pod Krenom in se tako pridružili molitvi za vse padle, storilce in narodno spravo.
Andrej in Ervin, skavta z Novega mesta 1, sta nas popeljala v skrivnosti vesolja. Ljubiteljsko se ukvarjata z astronomijo. S teleskopom smo opazovali Jupiter, veliko debatirali in razmišljali o relativnostnih teorijah.
Oskrbnik Pavle nam je predstavil novosti v našem domu in nas seznanil s težavami, s katerimi se srečujejo oskrbniki. Na tem mestu pozivamo vse uporabnike doma, da z opremo in okolico ravnate spoštljivo. Voda je v Kočevskem rogu veliko bogastvo, zato smo z njo varčni. Smeti odnesemo v dolino, pospravimo za seboj …
Naj zaključim s pojasnilom naslova – prisoten in pristen pomeni, da smo se temam resnično posvetili, bili smo pozorni opazovalci narave, dobri poslušalci pričevalcev in predavateljev ter soskavtov in soskavtinj. Pristen vikend pa zato, ker smo se veliko smejali, se medgeneracijsko povezovali (hvala Mici in Miro, naša kuharja). Vsak je domov odnesel kaj novega, pristnega in zato je gozd skavtov dom!
Za vodiče SOC, Špela Berlot, Zgovorna levinja