Baden Powell, ustanovitelj skavtskega gibanja, je opazovanje in spoštovanje narave opredelil kot eno izmed glavnih veščin, ki jo skavt živi celotno življenje. Ravno opazovanje ptic nam poleg razvijanja potrpežljivosti, opazovanja in čuječnosti podaja veliko informacij o naši neposredni okolici. So ptice razdražene, letijo bližje tlom, se oglaša taščica in napoveduje svit?
Na taka in podobna vprašanja smo si poskusili odgovoriti na delavnici o opazovanju ptic, ki smo jo organizirali vodiči Skavtskega okoljskega centra. Udeleženci smo bili raznolika skupina navdušenih opazovalcev narave od ŽvN-ja, pomladka Ljubljane 2 in vodičev SOC-a, vodil pa nas je varstveni ornitolog, Tilen Basle z Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije – DOPPS.
Delavnico smo pričeli ob južnem robu tivolskega ribnika, nadaljevali skozi park mimo gnezdilnici in krmišč za ptice ter nato čez Rožnik nazaj proti izhodišču.
Spoznali smo se pravilno uporabo daljnogleda, ki je glavni pripomoček za opazovanje ptic. Daljnogled pravilno nastavimo tako, da najprej pogledamo skozi levi okular in naravnamo ostrenje s sredinskim gumbom, nato odpremo tudi desno oko in s pomočjo vrtljivega desnega okularja naravnamo končno dioptrijo (to velja za daljnoglede, ki imajo nastavitvene gumbe zgolj na enem okularju).
Ptice v naseljih in gozdu
Opremljeni z daljnogledi in prepoznavnimi kartončki »Ptice okoli nas v naselju« smo se odpravili na raziskovanje. Opazili smo veliko sinico, plavčka, ščinkavca, taščico, vrane, kose, domače golobe, mlakarice, brgleza, netopirje .... Prisluhnili smo prav vsem in še mnogim vrstam, ki nam jih je Tilen predstavil z zvočnimi posnetki. Ptice se oglašajo na različne načine, odvisno od situacije. Lahko se zgolj pogovarjajo, lahko s petjem označujejo svoj teritorij, dvorijo, sporočajo nevarnost lastni vrsti ptic – torej siničke opozorijo druge siničke, da se približuje mačka. Obstaja pa tudi enotno oglašanje, ki za vse ptice pomeni nevarnost.
Izvedeli smo, da hudourniki preživijo 99% svojega življenja v zraku in tam lovijo, nabirajo material za gnezdo … v kolikor pristanejo na tleh, zaradi kratkih nog težko poletijo. Takrat jim lahko pomagamo tako, da jih odnesemo in spustimo z višine.
Ptice redko hranimo s kruhom, saj to ni polnovredno živilo. Ptice najraje jedo žuželke, saj imajo le-te veliko beljakovin, ki jih potrebujejo ptice za hranjenje mladičev in lastno preživetje. Pozimi ptice rade pojedo semena, vendar so spomladi na njihovem jedilniku žuželke.
Pogovorili smo se tudi o gozdnih vrstah ptic. Ena izmed najbolj ogroženih je belohrbti detelj, ki prebiva tudi v kočevskih gozdovih. Vrsta je ogrožena zaradi pomanjkanja primernih dreves za gnezdenje, saj detlji tlešejo gnezda v debele, stare bukve. Še bolj ogrožene pa so tiste ptice, ki gnezdijo v duplih sadnih dreves, ki danes izginjajo z naše kulturne pokrajine. Pticam tako pomagamo z gnezdilnicami in hkrati sadimo stare avtohtone sorte jablan, hrušk, sliv … Za tiste skavte, ki se radi odpravite na krajo zastave pa je gotovo zanimiva informacija, da se s petjem taščice približuje svit.
Za še več zanimivih informacij o pticah, si oglejte spletno stran Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije: www.doops.si. V skavtski knjižnici pa si lahko izposodite priročnik Ptice Slovenije, letake »Ptice v naseljih« ter daljnogled.
Čiv-čiv,
za vodiče Skavtskega okoljskega centra
Špela Berlot – Zgovorna levinja, Domžale 1